Avtor: Lara Mahkovic – magistrica kineziologije

“Keep your vitality. A life without health is like a river without water.”

(Maxime Lagacé)

Ali lahko uživanje kombuče okrepi tvoj imunski sistem?

Hiter slog življenja in stres vse bolj predstavljata običajen vsakdanjik. Naš že tako obremenjen imunski sistem pa v jeseni še dodatno pestijo virusi. Zdrava prehrana polna vitaminov in mineralov ter primerna gibalna aktivnost so nam že dobro poznane metode, ki pa se jih navadno začnemo posluževati, ko je že malo pozno. Letos pa imamo še posebno pomembno poslanstvo ohranjati naše telo zdravo, naš imunski sistem pa okrepljen proti kakršnemu koli virusu.

Imunski sistem predstavljajo organi, tkiva, celice, beljakovine in druge spojine, ki so odgovorne za obrambo telesa pred bakterijami, virusi, glivami, paraziti in tudi rakavimi celicami. Aktivira se, ko v telesu zazna novo snov vendar je ne prepozna kot lastne (antigeni).

Kombuča vsebuje pomembne organske kisline (ocetna, citronska, mlečna, oksalna…), vitamine (B1, B2, B6, B12, C), aminokisline in minerale. Sloj, ki se naredi zaradi fermentacije, vsebuje bakterije organskih kislin in celice kvasovk, vlaknine, beljakovine ter aminokislino lizin (Puranik, Mrunal, Sruthy, Vikram in Waghmare, 2019).

Lizin izboljša simptome kašlja in prehlada najdemo pa ga v izdelkih iz perutnine, siru, jogurtu, določenih ribah (trske, sardine), jajcih in tudi v rastlinski prehrani kot je soja (tofu, sojina moka ipd.), spirulina, pistacije (Bakhru, 2013 v Shrivastava, 2020).

Vitamini

  • Vitamin B1 – tiamin (Shakoor idr., 2020):
    • krepi imunski sistem, zmanjša tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni, bolezni ledvic, rakavih in starostnih obolenj, dobro pa vpliva tudi na mentalno zdravje;
    • najdemo ga v polnozrnatih izdelkih, stročnicah, kvasu, svinjini in nekaterih ribah;
    • pomanjkanje poveča možnost vnetnih dejavnikov in vpliva na odgovor protiteles (T-celice), ki so pomembna v boju proti virusom, tudi proti SARS-CoV-2 (Severe Acute Respiratory Syndrome Coronavirus 2);
    • pomanjkanje vitamina B1 lahko sproži neustrezen odgovor protiteles, kar vpliva na simptome obolenja. Simptomi Covid-19 (Coronavirus Disease 2019) so podobni višinski bolezni in pljučnemu edemu, kjer se predpisuje acetazolamid in poveča raven kisika v krvi. Podobno vlogo v telesu ima tudi tiamin (Shakoor idr., 2020).

  • Vitamin B- riboflavin:
    • najdemo ga predvsem v živilih živalskega izvora, žitih in zeleni zelenjavi;
    • pomemben je pri presnovnih procesih in skrbi za ustrezno delovanje različnih sistemov, tudi imunskega sistema;
    • pomanjkanje neugodno vpliva na aktivnost makrofagov (vnetnih celic) saj je sposobnost odgovora imunskega sistema zmanjšana (Mazur-Bialy, Buchala in Plytycz, 2013);
    • pri laboratorijskih eksperimentih je riboflavin v kombinaciji z UV sevanjem zmanjšal delež nalezljivih delcev SARS-CoV-2 pod mejo zaznave v krvi. To je predvsem pomembno pri transfuzijskem prenosu krvi, vendar pa izsledki še niso potrjeni (Ragan, Hartson, Pidcoke, Bowen in Goodrich, 2020).

  • Vitamin B6 – piridoksin:
    • najdemo ga v perutnini, svinjini, ribah, mlečnih izdelkih, kot tudi v zelenjavi z visoko vsebnostjo škroba, krompirju, bananah;
    • pomemben je pri presnovi hranil, kognitivnemu razvoju, uravnava nivo aminokislin v krvi, sodeluje pa tudi pri delovanju imunskega sistema (Shakoor idr., 2020);
    • pomanjkanje lahko poslabša odgovor imunskega sistema;
    • nizke vrednosti tega vitamina so pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2, srčno-žilnih bolnikih in pri starostnikih, torej pri skupinah, ki so bolj ogrožene in težje prenašajo obolenje s Covid-19 (Shakoor idr., 2020).

  • Vitamin B12 – kobalamin:
    • najdemo ga v živilih živalskega izvora: v mesu prežvekovalcev, ribah, jajcih, mleku, siru. Vsebujejo ga tudi fermentirana rastlinska živila;
    • pomemben je za sintezo rdečih krvnih celic, zdravje živčnega sistema, celično rast in uravnava črevesno floro (Mikkelsen in Apostolopoulos, 2019);
    • pri pomanjkanju sta v krvi povišani koncentraciji homocisteina (aminokislina v krvi) in metilmalonske kisline (nakazuje količino aktivnega vitamina B12 v telesu), kar se kaže v povečanem tveganju za vnetja in oksidativnem stresu (nastane, kadar je v telesu več prostih radikalov, kot jih lahko telo nevtralizira z antioksidanti) (Mikkelsen in Apostolopoulos, 2019). Hiperhomocisteinemija (povišan nivo homocisteina v krvi) lahko vodi v nepravilno delovanje endotelija (notranja plast žilne stene), strjevanje krvi, megaloblastno anemijo (zmanjšana sposobnost krvi za prenos kisika) in slabšemu imunskemu odgovoru (Stipp, 2020);
    • pomanjkanje lahko torej pomeni večje tveganje za okužbo s Covid-19. Raziskave, ki se odvijajo na pacientih s koronavirusom kažejo, da dodatki kobalamina lahko zmanjšajo škodo na organih, do katere pride zaradi virusa. Prav tako raziskava iz Singapurja kaže, da so osebe, ki so prejele dodatke vitamina B12, vitamina D in magnezija imele blažje simptome Covid-19 in ni bilo potrebe po dodajanju kisika ali intenzivni negi (Tan idr., 2020).

  • Vitamin C:
    • kot antioksidant ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema: aktivira nevtrofilce, ki ščitijo telo pred okužbami in izboljša fagocitozo (ko telo zazna antigene jih nevtrofilci absorbirajo pri tem pa umrejo tudi sami), hkrati pa varuje tkiva pred poškodbami, ki bi pri tem lahko nastale (Carr in Maggini, 2017);
    • najdemo ga v živilih rastlinskega izvora kot so paprika, citrusi, jagodičevje in krompir;
    • pomanjkanje se kaže pri oslabljenem imunskem sistemu in večji dovzetnosti za okužbe. Okužbe močno vplivajo na raven vitamina C, ki skrbi za vnetne procese. S svojim delovanjem jih lajša ali celo prepreči (Carr in Maggini, 2017).
    • V raziskavi De la Fuente idr. (2020) so pri starejših odraslih preverili tri mesečne učinke uživanja prehranskega dodatka vitamina C (500mg) na delovanje levkocitov, ki je eden izmed pokazateljev zdravstvenega stanja. Ugotovili so izboljšanje imunskega sistema učinki pa so bili opazni še šest mesecev po prenehanju uživanja prehranskega dodatka.
    • Okužba s Covid-19 kaže na povečanje oksidativnega stresa, zaloge vitamina C pa so zaradi visoke porabe izčrpane. Rizične skupine, ki imajo že tako večje tveganje za okužbo, težje dobijo zadostno količino vitamina C. Da bi bilo povečano uživanje vitamina učinkovito pri boju s Covid-19 ni potrjeno, ker pa ni škodljivih stranskih učinkov je dodajanje priporočljivo (Carr in Rowe, 2020).

Vrednosti vitaminov in priporočen vnos

VitaminŽenske (19-65 let)Moški  (19-65 let)
B11,0mg1,1-1,3mg
B21,2mg1,3-1,5mg
B61,2mg1,5mg
B123,0µg3,0µg
C100mg100mg
Preglednica1: Priporočene dnevne količine vitaminov (NIJZ, 2013)

Bauer-Petrovska in Petrushevska-Tozi (2000) so preverili količino vitaminov v kombuči narejeni iz črnega čaja (5g črnega čaja na 1 liter vode s 70 g saharoze) in ugotovili 0,74mg/ml vitamina B1, 0,52mg/ml vitamina B6, 0,84 mg/ml vitamina B12 in 1,51 mg/ml vitamina C.

Malbaša, Loncčar, Vitas  in Čanadanović-Brunet (2011) so ugotovili količino vitamina B2 in vitamina C v kombuči iz črnega in zelenega čaja. V kombuči iz črnega čaja navajajo 0,08 mg/ml vitamina B2 in 0,29 mg/ml vitamina C, iz zelenega čaja pa 0,09 mg/ml tako vitamina B2 kot vitamina C.

Doctor kombuča je napitek na osnovi zelenega čaja. Posplošeno bi lahko rekli, da na podlagi rezultatov Malbaša idr. (2011), vsebuje približno 27 mg vitamina B2 in ga tako s kombučo zaužijemo več kot dovolj. Ker so vitamini skupine B in vitamin C topni v vodi presežek izločimo preko sečil. Prav tako se zaradi kofeina v kombuči določeni vitamini slabše absorbirajo. 


 TOREJ

Vitamini skupine B in vitamin C krepijo imunski sistem in lahko zmanjšajo tudi simptome Covid-19. Zadostna količina vitaminov je pomembna za pravilno delovanje telesa in zmogljivost imunskega sistema. Splošno znano je, da polnovredna dieta zmanjša tveganja za kakršne koli okužbe.

V času pandemije Covid-19 je pomembno še dodatno poskrbeti in vzdrževati odpornost. Koronavirus ima zunanjo povrhnjico iz lipidov, maščobnih organskih molekul. Pri temeljitem umivanju rok z milom poškodujemo povrhnjico virusa in uničimo jedro.

Pitje kombuče nas ne bo obvarovalo pred tem, da zbolimo, je pa delček sestavljanke, ki naš imunski sistem oblikuje skupaj z uravnoteženo in raznovrstno prehrano in primerno gibalno aktivnostjo.

Krepitev imunskega sistema je predvsem v jesenskem času pomembno za ohranjanje zdravja našega telesa in doktorjev napoj nam bo pri tem v veliko pomoč.

 Viri

Bauer-Petrovska, B. in Petrushevska-Tozi, L. (2000). Mineral and vitamin content in Kombucha drink. International Journal of Food Science and Technology. 35. 201–205. DOI: 10.1046/j.1365-2621.2000.00342.x

Carr, A. C., in Maggini, S., (2017). Vitamin C and Immune Function. Nutrients. 9(11). 1211. doi: 10.3390/nu9111211

Carr, A. C. in Rowe, S. (2020). The Emerging Role of Vitamin C in the Prevention and Treatment of COVID-19. Nutrients. 12. 3286. doi:10.3390/nu12113286

De la Fuente, M., Sánchez, C., Vallejo, C., Díaz-Del Cerro, E., Arnalich, F. in Hernanz, A. (2020). Vitamin C and vitamin C plus E improve the immune function in the elderly. Experimental Gerontology. 142. Pridobljeno 20.11.2020. s: https://doi.org/10.1016/j.exger.2020.111118

Malbaša, R. V., Loncčar, E. S., Vitas, J. S. in Čanadanović-Brunet, J. (2011). Influence of starter cultures on the antioxidant activity of kombucha beverage. Food Chemistry. 127(2011). 1727–1731. doi:10.1016/j.foodchem.2011.02.048

Mazur-Bialy, A. I., Buchala, B. in Plytycz, B. (2013). Riboflavin deprivation inhibits macrophage viability and activity – a study on the RAW 264.7 cell line. British Journal of Nutrition. 110(3). https://doi.org/10.1017/S0007114512005351

Mikkelsen, K. in Apostolopoulos, V. (2019). Vitamin B1, B2, B3, B5, and B6 and the Immune System. Nutrition and Immunity. 115-125. https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-030-16073-9_ 7#citeas

NIJZ (2013). Referenčne vrednosti za vnos vitaminov in mineralov. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Pridobljeno 21.11.2020 s: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/referencne_vrednosti_za_vnos.pdf

Puranik, S., Mrunal, B., Sruthy, K. S., Vikram, K. V. in Waghmare, V. V. (2019). Agrobios: Harnessing Plant Biotechnology and Physiology to Stimulate Agricultural Growth. 18(2). 14-15. Pridobljeno 17.11.2020 s: https://www.researchgate.net/profile/Shiv_Vendra_Singh/publication/338456404_Basics_Of_Seed_Priming_Role_In_Germination_And_Stress_Tolerance/links/5e15f40da6fdcc283762f1da/Basics-Of-Seed-Priming-Role-In-Germination-And-Stress-Tolerance.pdf#page=14

Ragan, I., Hartson, L., Pidcoke, H., Bowen, R. in Goodrich, R. (2020). Pathogen reduction of SARS-CoV-2 virus in plasma and whole blood using riboflavin and UV light. PLOS ONE doi: 10.1371/journal.pone.0233947

Shakoor, H., Feehan, J., Mikkelsen, K., Al Dhaheri, A. S., Ali, H. I., Platat, C., Cheikh Ismail, L., Stojanovska, L. in Apostolopoulos, V. (2020). Be well: A potential role for vitamin B in COVID-19. Maturitas. Pridobljeno 17.11.2020 s: https://doi.org/10.1016/j.maturitas.2020.08.007

Shrivastava, R. (2020). Immunity boosters: Solutions from nature – Herbs and spices. Journal of Renal Nutrition and Metabolism. 6(2). 35-37. Doi:10.4103/jrnm.jrnm_20_20

Stipp, M. M. (2020). SARS-CoV-2: micronutrient optimization in supporting host immunocompetence. International Journal of Clinical Case Reports and Reviews. 2(2). DOI:10.31579/2690-4861/024

Tan, C. W., Ho, L. P., Kalimuddin, S., Cherng, B. P. Z., Teh, Y. E., Thien, S. Y., Wong, H. M., Tern, P. J. W., Chay, J. W. M. in Nagarajan, C. (2020).  A cohort study to evaluate the effect of combination vitamin D, magnesium and vitamin B12 (DMB) on progression to severe outcome in older COVID-19 patients. Nutrition. doi: 10.1016/j.nut.2020.111017


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja